petek, 13. april 2012

obup nad lastno domovino? s(love)nija, right?

vse večji gnus, ki ga iz dneva v dan čutim do lastne domovine mi enostavno ne da miru. ravnokar sem se vrnila iz klepeta, s prijateljico, ki je pol leta preživela v avstraliji. njeni občutki, po vrnitvi domov so mi dali možnost spoznati še drugo plat občutkov. 
lepo se je vrniti domov. dejstvo. ampak tukaj je vse sivo. hmmm zanimivo nikoli nisem o tem razmišljala na tak način. ko sem se, v začetku septembra leta 2010 sprehajala po "ulicah" los angelesa se mi je mesto preprosto zagabilo; ravno zaradi sivine. 
kje je vsa tista opevana lepota naše državice? še vedno je tukaj. ampak pozabili smo na njo. ukvarjamo se rajši s tepihi, ki so sicer vredni SAMO 75.000€, ampak so pač naši vrli funcionarji ali kdorkoli že, zanje pripravljeni odšteti tudi 150.000€. zakaj pri pizdi materni (da se izrazim vulgarno, tako kot mi večino časa ustreza izražati se - jebi ga) rabimo to???!!!! mi lahko da en samo en realno objektiven razlog temu? ne, vem da mi ga ne more. tisti dan ko sem prebrala to novico, sem se šla malo matematike. tako na hitro sem izračunala, da bi lahko s tem denarjem štipendirali 100 študentov z 125€ celo leto. in potem denarja zato ni!!!? še tisti, ki so se trudli se ne bo jo več. vsi, ki pa v sebi premorejo potencial, nadarjenost in malo zdrave pameti, pa tako odhajajo v tujino. čudovit primer tega je moj brat. v zda dela za 10x večji denar. z čisto vsakim vrstnikom, ki se srečujem zadnje čase seveda debatiram o tem in podobnem. vsak brez svetle izjeme si želi v tujino. iz preprostega razloga. tam je prihodnost. (čeprav se o splošni prihodnosti sveta zamislim) ampak je kdo sploh pomislil na en zelo pomemben podatek. da že zdaj skoraj dva delata za enga upokojenca. če bo mladina šla, kaj šele bo.
SLOVENIJA - dom za ostarele. 
res je da živimo v času, ko imamo dostop do skoraj vsega, in ja glasno priznam, da imamo ogromno možnosti npr. sodelovanje v raznih projektih itd.. seveda v tujini, da ne bo pomote. otroci so neumni, in potem bi še radi razširili oddelke, da bo ja en profesor imel ne 20 ampak 50 učencev. pa kaj Vam ni jasno? ko pa so v bistvu rešitve tako zelo preproste, realne. državo in prihodnost ste nam zafurali, zdaj pa jo naj rešujemo mi? vsak ki ima vsaj malo razuma, vas bo odslovil z dvignjenim sredincem.
STAVKA JAVNEGA SEKTORJA? čaki malo. nekaj so izobraževalne in socialne ustanove. zdravstvo.
delaš na občini? 8 ur se praskaš po riti. boš stavkal, ker se ti bo znižala plača in boš eno leto brez regresa? boš? izvoli. ne rabiš več prit. zunaj je zajetno število primerno izobraženih in brezposelnih, ki te bodo z veseljem nadomestili. nekdo se bo mogo naučiti reči NE in postaviti meje. zdaj se bomo pa igrali upornike in se igrali stavke gor in dol. pa ne me jebat, kam smo prišli? 
na lovorikah žal ne moreš dolgo počivat. v življenju preprosto tako je. bo resnično potrebno iti na ulice? če pa mečemo dnar skozi okno. aja saj pa ja vsi naši poslanci, rabijo nove oh in ah računalnike. pa vam garantiram, da jih polovica sploh ne zna uporabljat.
o tem, da za predsednika vlade ... lahko kandidira vsak idiot ??!!! človek zna slovensko in srbsko? bravo. in on bo zastopal našo državo. itak saj tolmači pa prevajalci so zastojn. pa že itak se nam vsi smejejo. in potem me kot študentko, ki si ob študiju (KER PRI POVPREČJU 9,89 NE MOREM DOBIT ŠTIPENDIJE) išče delo, v pajzlu na eku, kjer točijo špricer prosijo za CV na mail. pa kaj vi ste bolani? kje je tu logika? JE NI.
toliko besa in beda kot se nabira v ljudeh.  ne najbolj pomembno je to da mi na 24ur.com povejo nekaj o novih dieta. me je pa zabolelo, ko sem prebrala komentar. LJUDJE NIMAJO ZA JEST. ne važno da me vsaki dan razveselijo z novo dieto. v diete bomo počasi prisiljeni dragi moji.
vidim ogromno problemov, vidim pa hkrati tudi ogromno rešitev. ki pa žal vedno naletijo na gluha ušesa. vem, da sem marsičesa sposobna. če tega ne morem dati svoji domovini, bom svoj potencial izkoristila drugje. nekje, kjer ga bodo znali ceniti. marsikdo je pripravljen storiti marsikaj. 
ampak folk obupa. tolko vsega mamo za povedat o grkih, hrvatih. 
bom lahko nekega dne sploh ponosna na svojo domovino? jo v tujini zastopala s ponosom in hvalila življenje tukaj? žal mi je naslednjih besed, ampak močno dvomim. 
dosti sem potovala po svetu. po čem nas poznajo? ne žal ne po uspešnih športnikih, čudoviti naravi in prijaznjih ljudeh. po naših političnih aferah. po tem, da smo bili brez vlade. po tem, da se igramo neke gospode, ko blokiramo hrvate pri vstopu v eu. po tem, da se naši vlki žgejo s psi?!!!!!
upam, da ne bom nekega dne rabila zanikati lastno domovino. 
vsem tistim, ki ste nas zajebali na račun lastih egotov in bančnih računov na kajmanjskih otokih pa sporočam veselo novico. če tvoji kompleksi prihajo iz otroštva, ali ker je tvoj penis mali in zato rabiš 20metersko jahto in novo bemfo. hja smilite se mi. naj vas spomnim, nismo nesmrtni če ste pozabli in na vašo žalost s sabo si ne boste odnesli nič.
vsem tistim, ki pa planirate imeti otroke, pa toplo priporočam, da o tem dobro razmislite. otrok ni igračka. otrok mora jest. otrok potrebuje toplino in ljubezen. 
puščam vas s preprosto mislijo, ki jo je napisal dajlalama (čeprav tudi v njega dvomim - ZAKAJ ON RABI ROLEXOVO uro mi pač nikoli ne bo jasno)
“Človek. Ker žrtvuje svoje zdravje, da bi zaslužil denar. Potem žrtvuje denar, da bi spet dobil svoje zdravje. In potem je tako zaskrbljen za prihodnost, da ne uživa sedanjosti; rezultat tega je, da ne živi v sedanjosti ali prihodnosti; živi, kot da nikoli ne bo umrl, in potem umre, ne da bi kdaj zares živel"...
pa lep večer in eno sončno jutro vsem skupaj, sploh tistim, ki ne bodo mogli spat ;)
 

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Dolga pot domov/ A long way home/ Pitkä matka kotiin

Time flies....part I. It has been a while, few years to be more precise, since I have wrote some personal blog. Meanwhile I did write f...