ponedeljek, 29. december 2014

Goodbye 2014 and welcome 2015! :)

my moto is simple : "learning from each other and growing in love" this quote is also on sticky note on my work computer - just to remind me :) 
Hellow,

like every end of the year, or like very often i write. I just love to write...to sit down and write. About everything. About life, history, politics, problems, love, friends...i love my ability to just sit down and write or talk for hours. To share my thoughs, to learn, to speak and to listen.

This year i decided to share few words about 2014 in english. Regarding that my last months life was 80% english anyway :) i think is fair, especially for those who dont speak slovenian, amazing people i have meet in last few months in my new home-Finland. :) (i hope myb next year i can write some blogs in Finnish? ok, lets say i really dream big :D)

What to say about 2014...each december i normally take few hours for myself...go for a walk or sth and just try to collect all of my feelings and thoughts about last year. 2014 was amazing. I can easily say soo far was the best year in my life! (soo far because i know best is yet to come :P) even though it was not always easy, im that kind of person i need sharply way sometimes, to learn from it. I love to climb :) For my 2015 i wish just one thing, to countinue on my road, with bigger dreams, with more learning and sharing.

Overview of 2014 i will make it short:
- work
- studies
- travel to Japan
- few short road trips
- Chio shit with Nina
- moving to Finland
-learning
-documentaries
- few good books
- Eric Clapton live concert
- on the road over and over again
- special family&friend moments
- Kristijan visiting in Finland
- travel to Russia
- amazing christmas spent with special people

and what are the best memories ? the ones, i can not even write it down. Those little moments shared with amazing people, when  i feel sparkles in my eyes and love in my soul :) the moments when i learned something new, the moments when i hug someone special, the moments when i see my work is worth the effort, the moments when i read a good book, ....

And yes even if i sound silly, i would like to say thank you - for all of you who made my 2014 special and amazing :) I think i dont need to enumerate this people, because they should know they are making me happy.
And especially for those who believe in me soo much that i started to believe in myself to.
And dont forget im here for you! Always, even if sometimes i cant help or i cant find appropriate words...i can listen, i want to hug, just to let you know im here :)

My 2015 wish list is short :) as i already wrote down...to fight, to share, to climb, to learn, to love, to work on my projects, to write!
And to learn Finnish, to finish my master, to travel, to eat less chocolate and eat more vegetables, and to experience few amazing moments with ppl i love :)  the moments in which i could stay lost forever. And of course, to share fist new years kiss with  ....


Love,
Muri


nedelja, 7. december 2014

Vrednost majhnosti Rusija - skok v Leningrad oz. Санкт-Петербург

Čeprav ja minilo že nekaj dni od kratkega potepa po Rusiji, sem se uspela malo ustavit, da na kratko opišem moj pogled na Ruski svet :)

Ko sem se vrnila iz Rusije nazaj v Helsinke, sem se prvič na Finskem zares počutila doma. Celo finščina vse naokoli je prvič zvenela domače. Ker tukaj živim šele tri dobre mesece, me je ta občutek presenetil. Preklopila sem telefon na zdaj že domače DNA mobitel omrežje in javila bližnjim, doma sem :) bil je lep občutek. Dejstvo je, da bo moj dom, vedno doma v Mariboru, ampak če si za čas življenja ustvarim še kakšnega novega v tujini, tudi nebo nič narobe :)
torej vrnimo se v Rusijo...priznam da so tudi mene prevzeli predsodki (zato mi pravijo da sm že napol Finka) o čudni in anti Rusih. Finci jih dobesedno sovražijo in dostikrat to omenijo (nalezljivo)! Zakaj se v bistvu glede na potek zgodovine niti ne čudim. Torej ker so me pred odhodom vsi opozarjali pred Rusi, sem tja tudi šla zelo zadržana in morem priznat, da so me Rusi razočarali. Lani sva z Nino obiskovale tečaj ruščine, kjer sem se navdušila nad Rusijo in si država dodala na seznam potovanj v prihodnosti. Željo sem si izpolnila zelo hitro in zagotovo se v Rusijo še vrnem in obljubim si, da več ne jemljem mnenja drugih ljudi za svojega :) kar mi je na prejšnjih potovanjih uspevalo. Rusi so pač bili žrtev :D torej zakaj vrednost majhnosti?
Ker sem se sredi bivšega Leningrada oz po novem Saint Peterburga v enem trenutku zavedla, kako majhni smo...(podobna misel me je prešinla pred meseci ob opazovanju severnega sija). Stala sem sredi mogočnega mesta (ki me je prevzelo tako zelo, da z besedami neznam opisat) in ravno zaradi te majhnosti proti mogčnosti okoli mene, se lahko zavedam življenja. Sploh na potovanjih. Ko se čs vrti drugače kot ponavadi. Ko dan ne izgleda: budilka, trening, služba :) ampak je dan drugačen. Na potovanjih pišem neke druge zgodbe. Spoznavam ljudi, za katere vem, da jih ne bom več videla. Ne zanimajo me njihova imena, so zgodbe, ki zavedno ostanejo izgubljene s prevodom...ampak v lepih spominih na obiskane kraje. V tej zgodbi bo ostal gospod, ki je boječe prisedel k mizi v restavracije, ker so bile vse mize polne in ga je gospodična pri sosednji grdo odslovila.
Ostal bo spomin na mraz, ki pride do kosti ampak ni tako močen, da bi pobegnil na toplo. Mesto ima toliko za povedati, da ti enostavno nepusti da bi pobegnil.
Široke ulice z mogočnimi stavbami, ki ti dovolijo sanjati. Mesto mi je vsaj za par trenutkov dovolilo pobegniti v njegovo zgodovino in jo občutiti. Ljudje, ki so za moje pojme žrtve sistema in sonce, ki ga ni bilo. Največji vtis je na mene naredila knjigarna sredi Nevskega prospekta, mislim da sem se med knjigami ponovno zaljubila v ruske klasike, in seveda kupila Dostojevskega.
K katedrali kristusovega vstajenja sem se vrnila trikrat. Nekaj me je vleklo tja. Ne znam razložit.
Sankt Peterburg je zagotovo eno izmed najbolj čarobnih mest, ki sem jih obiskala.
Obljubim si, da se vrnem. Z mislijo o novih poteh in daljnih deželah sem z nasmeškom zapustila Rusijo, deželo, ki je zagotovo več kot Leningrad, in deželo v katerim ljudem bi rada dala novo možnost, oziroma bolj sebi, da popravim vtis o njih na sebe. Ali pa le dober izgovor, da se tja vrnem?

 Spasiba ppl,
muri jr.


Dolga pot domov/ A long way home/ Pitkä matka kotiin

Time flies....part I. It has been a while, few years to be more precise, since I have wrote some personal blog. Meanwhile I did write f...