60 ljudi iz 18tih različnih držav, 5 dni in "občina" (ko so glih zupanske volitve pred vrati)

Torej okoli 60 iz ljudi iz 18tih različnih držav (Portugalska, Španija, Francija, Nemčija, Avstrija, Italija, Slovenija, Makedonija, Armenija, Turčija, Ciper, Slovaška, Češka, Ukrajina, Poljska, Rusija, Estonija, Finska). 

Skupaj smo preživeli 5 dni na seminarju o prostovoljstvu v Evropi. Vsi delamo tukaj na Finskem.

Tokrat bi rada pisala o idejah, o dozivetju in obcutkih med toliko razlicnimmi ljudmi.

5 dni smo preziveli v Kokkoli na zahodni obali Finske, spali smo v majhnih hiskah iz katerih smo imeli pogled na Baltsko morje. Prva stvari, kjer se je zalomlo? Eno hisko si je delilo 8 punc...torej tusiranje?!!! Dejansko smo vsaj uro debatirali o tem. Kako si bo toliko ljudi delilo eno kopalnico? Sploh za tiste ko smo bolj razvajene sorte je bilo to precej stresno, da dejansko ne mores uletet pod tus ali na wc, ko se ti lih zazdi...preziveli smo, ceprav se ena Francozinja ni mogla nacuditi kako se lahko eni ljudje tusiramo zvecer pred spanjem in ne zjutraj, prav skregat se je zelela. Potem sem razmislajala pri sebi, fak meni je pa ful cudno ce se ne bi stusirala predn grem spat...hm vsak pac ima svoje navade in tako smo se na nek nacin naucili, da tisto kar pocnemo mi ni sveto, pa ce je to le cas tusiranja, kar je res zelo banalni primer ampak me trenutno zabava misel o tem, kako zakomplicirani znamo bit, pri stvareh in navadah, ki niti slucajno niso zivljenjskega pomena in so nam tako zelo samoumevne, drugim pa mogoce le privilegij od redkih priloznostih?

Torej nas seminar je vseboval zelo razlicne delavnice in predavanja. Mislim, da je bil narejen tako, da so nasi razlicni svetovi malo trcili in smo na nek nacin s svojimi predstavami in prepricanji izivali druge svetove. To mi je bilo izredno vsec, saj sem se ogromno naucila o drugih kulturah in navadah...spoznala sem da je nekaj govoriti o sprejemanju drugacnosti pa ce je to religija, barva, spolna usmerjenost itd... nekaj je pa dejansko to doziveti in sprejeti. Ni tako zelo enostavno kot se mogoce slisi. Hvalezna sem za priloznost, ki mi je odprla marsikatera vrata in hkrati zmajala nekatere predstave in prepricanja o zivljenju in kulturi. Vecina seminarja in delavnic je bazirala na nasem aktivnem sodelovanju. Ceprav ne znanje jezika lahko res ogromna ovira, sem med drugim spoznala tudi to, da je "body language" vec kot odlicna komunikacije ko smo lost in translation.

Vesela sem, da sem med drugim ugotovila, da razumem pol Evrope. Rada bi povedala, da se Slovenci premalo zavedamo, da tisti, ki poleg slovenscine govorimo aktivno se dva tuja jezika smo zelooo redki. Vecina ljudi, ki jih spoznavam poleg maternega jezika govori le se anglesko. No mors met jajca da gres delat prostovoljno na Finsko in nimas pojma o anglescini, kaj sele o finscini...seveda lahko hitro ugotovite, da govorim o Spancih. Ja na koncu seminarja sem se pocutla kot uradna tolmacka za spance. Takoj so me vzeli za svojo, ceprav je moja spanscina bolj mehiska kot spanska. Na koncu so ugotovili skoraj vsi, da jih razumem kaj se pogovarjajo...bilo je vec ljudi iz istih drzav...kakopak sem bila edina Slovenka (no tukaj se stvari zakomplicirajo, ko vprasam Slovakinjo kaj je ona? Slovenka in jaz sem Slovinka...) prav jezna sem kako nas se vedno tako zelo zamenjujejo s Slovaki.

Jedli smo bonbone od Ukrajinskega predsednika, dekleta so mi razlozila, da ima predsednik v lasti svojo tovarno bonbonov...bili so zelo okusni ampak mi ni glih slo v glavo to....pol pa sem se spomnila, da verjetno sploh ne vem, ko jem kaj "slovenskega" ce je mogoce lastnik proizvodnje Jansa ali kdorkoli njemu podobn...Portugalka, ki ze ogromno let dela za neprofitno organizacijo na portugalskem mi je povedala, da so bili od mladih (s katerimi se organizacija ukvarja) izbrani z glasovanjem da izpeljejo en projekt izmenjave v vrednosti 5.000€ torej skoraj nic za taksno izmenjavo...oni bi bili "hosting" organizacija. Ta denar bi naj dobili od obcine... no tega denarja se po enem letu niso dobili. Pa vem, da se ne samo tam tudi pri nas in drugod dogaja podobno. Da sem predstavnik te ali katerekoli druge take obcine, mene bi bilo tako sram. Gre se za mlade ljudi da njihovo prihodnost, oni bodo enkrat na teh mestih in valda bodo  takrat delali isto kot delajo zdaj njih...pac v svoj zep. Samo nekaj, par mescov nazaj je slucajno v javnost priso racun za vecerjo nasega zupana v Mariboru...vem da je bilo preko 2000€ (sploh se ne bom zacela pizdit, ker bom drugace znorela, ampak bom podala zelo logicno in enostavno resitev)...recimo na mariborski obcini zagotov na mesec porabijo tisoce evrov za "reprezentanco" torej za vseh miljon usteklenicenih vod, sokov, hrane in po domace povedano PRESERAVANJA!!!! Popolnoma sem prepricana da bi samo z malo racionalno porabo in z uporabo 1% mozganov in socutja na mesec prisparali ogromno...in ta denar bi lahko namenli za razlicne projekte in razvoj in tako preprecili to kaj se dogaja trenutno (brezposelnost, lakota...) ne pa da se ko namenijo denar (minimalno) za recimo letovanje otrok tolcejo po prsih kaj so naredili. Ce bi zaceli graditi skupnost in druzbo na temeljih in je ne podirali, ja bi blo drugace. In ce vsak samo pomisli na malo cenejso kavo, vecerjo, ustekleniceno vodo, nepotrebni pisarniski material...ja dragi moji mogoce ne razmislam o pokradenem denarju in (sluzbenih avtih in potovanju...ker do tega pridem v naslednjem blogu) razmislam enostavno in preprosto, pri malenkostih se da prisparat in narediti ogromne spremembe!

Mogoce sem malo zasla iz teme seminarja prezivetega med toliko razlicnimi ljudmi, ali pa niti ne, saj se je vse skupaj razvijalo skozi pisanje. Hvalezna sem za nova obzorja in nova poznanstva, mogoce bom uresnicila dosti sovjih idej zaradi nekaterih ljudi, ki sem jih spoznala :)

Pozdravljam vas iz pisarne (danes imamo v mladinski hisi, movie night z otroci bomo jedli kokice in gledali filme) v kateri z sodelavko delama nacrte o izmenjavi slovenskih in finskih otrok! Vsaki dan znova sem navdusena kaj vse ponudijo otrokom...ravno je rekla sodelavka, ti otroci so tako srecni, ne ko dobijo stvari (ker jih itak imajo) ampak ko dobijo pozornost!

Navdihuje me, ko  sem obdana s srecnimi otroci!

Muri :)