sreda, 29. januar 2014

odraščanje in družbeni tabuji ...

BUUUUUUUUUUU :)
Lep pozdrav dragi moji, danes bom napisala nekaj o tabujih. Definicije ne poznam natančne, tokrat je ne bom lepila iz slovarja sem, ker mislim da ima vsak izmed nas svoje tabuje. Različne družbe, različne vrednoste, različna religija...kar je pri nas recimo sprejemljivo je lahko na drugi strani sveta prepovedano. Zelo rada gledam dokumentarno oddajo TABOO na national geographicu. Dejansko vidiš "svašta". No poleg vsega, ki pripomore k naši ozkoglednosti, thinkingu just inside the box, strahom vsega novega in noregaaaaaaaa je delno kriva družba, vzgoja (ki je seveda posledica določene kulture in družbe, ki ji starši pripadajo) ... torej oni nas vzgajajo v dobri veri, ponavadi v tisti, ki so bili vzgojeni sami (pustimo ekstreme)...še vedno sem zagovornica vzgoje in predvsem ukvarjanja z otroki. Torej kdaj pa je čas, da otrok sam začne raziskovati meje, stopi preko mej, kdaj začnemo razmišljati out of the box? no nekateri seveda nikoli ne pridejo do te točke in ostanejo v škatli, izogibajo se vsemu novemu in povečujejo število tabuje...
Torej kaj sploh so tabuji, kdaj in kako bi jih naj razbili? Kot vedno tudi tokrat trdim, da se vsak odloči sam. Kdaj pa za svoja dejanja resnično lahko prevzamemo odgovornost? Magična meja 18, ponekod 21 me zmoti. To so samo številke... Torej takrat, ko smo sposobni zavestno odgovarjati za svoja dejanja in nositi posledice, marsikdo ni tega sposoben niti pri 30tih in se vedno izgovarja na druge ali na okoliščine. Torej ne odrastemo, ko naredimo izpit za avto, ko se ga za 18ti rojstni dan do smrti zapijemo, ali ko postanemo starši. Odrastemo ko smo sposobni prevzeti posledice svojih dejanj. Kdaj? Eni hitro, drugi nikoli.
V času odraščanja pa spoznavamo takšne in drugačne tabuje. Zadnič je kolegica vprašala, kako recimo otroku, ki ga prvič zalotiš pri samozadovoljevanju razložiš, da to dejansko ni nič takega samo, da pač naj tega ne počne npr. na avtobusu? Vsi smo se srečali s tem tabujem...ki pa je v bistvu čisto človeške narave, veliko ljudi to počne in to ne pomeni, da imajo v sebi hudiča, kot menijo nekateri, ki imajo to za tabu.
Naslednji tabuji s katerimi smo se srečevali proti koncu osnovne šole, sigurno cigareti. Fuj, fej, grdo...blabla ali sem zato, ker kadim automatsko slab človek? Dejansko ja za marsikoga, ampak mene osebno ne gane. Potem sledijo alkohol, seks, droge, tatooji, piercingi, homoseksualci, pornografija (ekstremnih dejanj kot jih počnejo npr na Papa Novi Gvineji, kjer za inciacijo počnejo "spuki" stvari, ne bom niti naštevala, čeprav se mi zdijo zanimive) jih pa 99% ostalega sveta obsoja. ZAKAJ že? glej to je del njih, predstavljajte si da Vam vzamejo vstran pralni stroj, božič itd... tako bi se oni počutili če bi jim vzeli vstran njihove obrede in običaje. Zakaj obsojanje? Če nekomu nekaj paše in je na to navezan...želim si da bi družba v procesu nadaljnega razvoja razvija bolj socialne spretnosti, ker novih ajfonov več ne rabimo. Želim si da bi odkrivali in raziskovali nova zdravila, ki jih btw oni čudni tam v tropih, ko si luknajo vse živo sploh ne rabijo - ker pri njih ni takih bolezni kot pri nas. Oni ne vejo kaj je to stres, ker imajo v življenju bolj pametne stvari za počet :) kaj pa dejansko za Vas so tabuji ali tabu teme? Pogovor o seksu? Joint pred spanjem? Piercing v bradavički? Fantazija o slavnem igralcu? Seks v troje? ali čudni ludi tam v tropih, ki se pikajo, rišejo po telesih in počnejo neumnosti?

Gremo vsi iz škatl, lepo je biti zunaj, se smejati svetu in rušiti tabuje :)
od tu vam maham :D
muri

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Dolga pot domov/ A long way home/ Pitkä matka kotiin

Time flies....part I. It has been a while, few years to be more precise, since I have wrote some personal blog. Meanwhile I did write f...