Zavedanje in nagon,
skoraj tako kot zlocin in kazen (se opravicujem, da tokrat ne bo sumnikov ampak pisem na finski tipkovnici, ki ima samo öäå temu podobne crke :D )
Za naslov zavedanje in nagon sem se odlocila, ker me spominja na zlocin in kazen - meni osebno eno izmed boljsih knjig, ki sem jih prebrala, zato ker tokrat zelim govoriti o zavedanju stvari, finskem kazenskem sistemu in nagonu.
Velikokrat ko gledam discovery ID se sprasujem, zakaj se ljudje odlocijo zakriviti zlocin? Sploh, ko gledam tiste oddaje, ki kazejo ubeznike. Zakaj nekaj storis, ce ves da bos zato (vsaj v vecini primerov ) kaznovan? govorim seveda o bolj hudih zlocinih, kot so umor, posilstvo in podobne stvari. Rada bi govorila z nekom, ki je kaj takega ze storil, ker zanima kako ti ljudje dojemajo taksna dejanja in kaj ob tem obcutijo...ce se dejansko zavedajo, da tudi ce ne bodo zares kaznovani po pravni poti - s tem kaznujejo sebe? Kako lahko drugemu cloveku vzames zivljenje...razum ce je to cisti nagon po prezivetju, ampak drugace ne najdem neke logicne razlage zato. V resnici me zanima koliko ljudi potem te zlocine obzaluje? jaz mislim, da vecina. Ker seveda ponovno izhajam iz sebe...kar pomeni, da ce sem nesramna ali ce storim kaj (kar pri sebi smatram za slabo) potem obzalujem...trudim se graditi na sebe kot osebi, ki se kljub temu da vcasih zeli mascevati ali biti nesramna ker je pac tecna, tega ne pocnem ampak se rajsi nasmehne in preberem kaj zanimivega ali pogledam nek nov dokumentarec.
Na Finskem je najdaljsa zaporna kazen 12 let. WTF? ja ce si pa recimo prvic ubijal se ta razpolovi na 6 let. Zadnic smo sli pogledat zapor v mestu Kuopio v katerem zivim. Dejansko zgleda kot hotel. Tukaj so kakrsnikoli zlocini zelo redki, zato praviju da so kazni tako nizke. Se vedno ne razumem sistema nekaterih ameriskih drzav in njihovih kazni. Zakaj je po svetu toliko razlik? Zavedam se da enotnega sistema ne bomo mogli imeti nikoli. Nekatere nas prehiteva tehnologija, druge spet tradicija in vdanost kulturi. Dejansko ne moremo in nikoli ne bomo tocno vedeli kako cutijo drugi, ampak enih stvari se pac zavedamo - tako kot voznje. Za sebe lahko govorim da vozim cisto automatsko - torej vecinoma casa zraven ne rabim razmisljat...ravno med voznjo zadnjic sem razmisljala koliko stvari dejansko pocnemo, ne da se jih v tistem trenutku zares zavedamo...ali je to sprogramirano v nas? To nam dejansko omogoca, da pocnemo vec stvari hkrati, pa nam dejansko omogoca, da v pocetju stvari zares uzivamo? Lahko dejansko uzivam v voznji ce zraven se pijem kavo, poslusam glasbo, kadim in klepetam s sopotniki? mislim da ne. Si bi torej morali kdaj vzeti cas, da bi v vsakem "automatskem" pocetju zares uzivali - se prepustili trenutku, pa ce je to vsakodnevna jutranja kava (brez da bi zraven 5x obrnili facebook) ali ce je to pac sprehod z kuzkom. To so dejansko stvari, ki jih pocnemo vsak dan, pac ker so kao na "urniku" ampak niso to glih tisti drobni trenutki, ko bi v njih morali uzivati, se smejati sami sebi ali sami s seboj? Vsakodnevne stvari smo prevec automatizirali in pozabili, da ravno ti drobni trenutki oblikujejo nase zivljenje. Vceraj je mimo, jutri pa se ni prislo, tako da trenutek je zdaj. Menim, da ce bi se zares znali prepustiti trenutkom, bi ziveli drugace, predvsem manj stresno. Zavedali bi se zivljenja. Ljudi, ki nam tako ali drugace postavljajo ovire pa bi jemali kot se eno zanimivo stvar v zivljenju vec. Dvomim, da bi poceli toliko zlocinov...naj razjasnim vem, da zlocinom nikoli ne bo konca, bi pa rada vedela kaj v resnici pomenijo in zakaj preprosto ne klikne, da ce se nekoga "znebimo" nismo naredili popolnoma nic. Ce sledimo svojim sanjam in poti, verjamemo v sebe in smo pripravljeni delati smo pa naredili ogromno. Ja tako preposto je, ker na koncu dneva vse tisto lepo in slabo ostane, ostane v nas, del nase duse. In duse ne moremo oprati, tako kot "veliki" perejo dnar in cote :D
Z Finci sem govorila o njihovem dojemanju zlocinov, korupcije in ostale. Mislim, da smo si do neke tocke zelo podobni, mali ljudje. Mislim, da je pri nas edino ogromno bolj razpasen kriminal "belih" ovratnikov, ki ga tukaj ne poznajo tako zelo... tudi mladi se bojijo. Tukaj lahko ce si nekaj spil zapeljes do prvega policaja, ti da frulico in pove ce lahko nadaljujes. Roko na srce, po enem piru bo se vsak peljal - tukaj niti slucajno, fuuul obsojajo prijatelje ce to storijo...dobro tudi mi na nek nacin, ampak potem sledi - "ne bo vec, sm z avtom" in potem "pa daj saj enga de lahko" ... no tudi meni v razmislek.
Tokratni blog je verjetno totalno zgresil tisto o cemer sem dejansko zelela pisati, je prilicno zmeden, kot sem zmedena jaz, ampak sem si odprla neke nove misli o katerih pisem na drugih straneh.
Lep pozdrav iz finske pisarne, kjer pijem ze sesto kavo danes! O bog, kako pogresamo slovensko kavo - tukaj pijejo "vodo". Ceprav sem naredila celo mini raziskavo na temo pitja kave. Finci jo spijejo najvec na svetu v povprecuju 12kg na prebivalca na leto, mi samo 4kg...ampak zagotovo pijemo v Sloveniji boljso kavo in ne pobarvane vode.
Terve,
vas Muri brez sumnikov :D
skoraj tako kot zlocin in kazen (se opravicujem, da tokrat ne bo sumnikov ampak pisem na finski tipkovnici, ki ima samo öäå temu podobne crke :D )
Za naslov zavedanje in nagon sem se odlocila, ker me spominja na zlocin in kazen - meni osebno eno izmed boljsih knjig, ki sem jih prebrala, zato ker tokrat zelim govoriti o zavedanju stvari, finskem kazenskem sistemu in nagonu.
Velikokrat ko gledam discovery ID se sprasujem, zakaj se ljudje odlocijo zakriviti zlocin? Sploh, ko gledam tiste oddaje, ki kazejo ubeznike. Zakaj nekaj storis, ce ves da bos zato (vsaj v vecini primerov ) kaznovan? govorim seveda o bolj hudih zlocinih, kot so umor, posilstvo in podobne stvari. Rada bi govorila z nekom, ki je kaj takega ze storil, ker zanima kako ti ljudje dojemajo taksna dejanja in kaj ob tem obcutijo...ce se dejansko zavedajo, da tudi ce ne bodo zares kaznovani po pravni poti - s tem kaznujejo sebe? Kako lahko drugemu cloveku vzames zivljenje...razum ce je to cisti nagon po prezivetju, ampak drugace ne najdem neke logicne razlage zato. V resnici me zanima koliko ljudi potem te zlocine obzaluje? jaz mislim, da vecina. Ker seveda ponovno izhajam iz sebe...kar pomeni, da ce sem nesramna ali ce storim kaj (kar pri sebi smatram za slabo) potem obzalujem...trudim se graditi na sebe kot osebi, ki se kljub temu da vcasih zeli mascevati ali biti nesramna ker je pac tecna, tega ne pocnem ampak se rajsi nasmehne in preberem kaj zanimivega ali pogledam nek nov dokumentarec.
Na Finskem je najdaljsa zaporna kazen 12 let. WTF? ja ce si pa recimo prvic ubijal se ta razpolovi na 6 let. Zadnic smo sli pogledat zapor v mestu Kuopio v katerem zivim. Dejansko zgleda kot hotel. Tukaj so kakrsnikoli zlocini zelo redki, zato praviju da so kazni tako nizke. Se vedno ne razumem sistema nekaterih ameriskih drzav in njihovih kazni. Zakaj je po svetu toliko razlik? Zavedam se da enotnega sistema ne bomo mogli imeti nikoli. Nekatere nas prehiteva tehnologija, druge spet tradicija in vdanost kulturi. Dejansko ne moremo in nikoli ne bomo tocno vedeli kako cutijo drugi, ampak enih stvari se pac zavedamo - tako kot voznje. Za sebe lahko govorim da vozim cisto automatsko - torej vecinoma casa zraven ne rabim razmisljat...ravno med voznjo zadnjic sem razmisljala koliko stvari dejansko pocnemo, ne da se jih v tistem trenutku zares zavedamo...ali je to sprogramirano v nas? To nam dejansko omogoca, da pocnemo vec stvari hkrati, pa nam dejansko omogoca, da v pocetju stvari zares uzivamo? Lahko dejansko uzivam v voznji ce zraven se pijem kavo, poslusam glasbo, kadim in klepetam s sopotniki? mislim da ne. Si bi torej morali kdaj vzeti cas, da bi v vsakem "automatskem" pocetju zares uzivali - se prepustili trenutku, pa ce je to vsakodnevna jutranja kava (brez da bi zraven 5x obrnili facebook) ali ce je to pac sprehod z kuzkom. To so dejansko stvari, ki jih pocnemo vsak dan, pac ker so kao na "urniku" ampak niso to glih tisti drobni trenutki, ko bi v njih morali uzivati, se smejati sami sebi ali sami s seboj? Vsakodnevne stvari smo prevec automatizirali in pozabili, da ravno ti drobni trenutki oblikujejo nase zivljenje. Vceraj je mimo, jutri pa se ni prislo, tako da trenutek je zdaj. Menim, da ce bi se zares znali prepustiti trenutkom, bi ziveli drugace, predvsem manj stresno. Zavedali bi se zivljenja. Ljudi, ki nam tako ali drugace postavljajo ovire pa bi jemali kot se eno zanimivo stvar v zivljenju vec. Dvomim, da bi poceli toliko zlocinov...naj razjasnim vem, da zlocinom nikoli ne bo konca, bi pa rada vedela kaj v resnici pomenijo in zakaj preprosto ne klikne, da ce se nekoga "znebimo" nismo naredili popolnoma nic. Ce sledimo svojim sanjam in poti, verjamemo v sebe in smo pripravljeni delati smo pa naredili ogromno. Ja tako preposto je, ker na koncu dneva vse tisto lepo in slabo ostane, ostane v nas, del nase duse. In duse ne moremo oprati, tako kot "veliki" perejo dnar in cote :D
Z Finci sem govorila o njihovem dojemanju zlocinov, korupcije in ostale. Mislim, da smo si do neke tocke zelo podobni, mali ljudje. Mislim, da je pri nas edino ogromno bolj razpasen kriminal "belih" ovratnikov, ki ga tukaj ne poznajo tako zelo... tudi mladi se bojijo. Tukaj lahko ce si nekaj spil zapeljes do prvega policaja, ti da frulico in pove ce lahko nadaljujes. Roko na srce, po enem piru bo se vsak peljal - tukaj niti slucajno, fuuul obsojajo prijatelje ce to storijo...dobro tudi mi na nek nacin, ampak potem sledi - "ne bo vec, sm z avtom" in potem "pa daj saj enga de lahko" ... no tudi meni v razmislek.
Tokratni blog je verjetno totalno zgresil tisto o cemer sem dejansko zelela pisati, je prilicno zmeden, kot sem zmedena jaz, ampak sem si odprla neke nove misli o katerih pisem na drugih straneh.
Lep pozdrav iz finske pisarne, kjer pijem ze sesto kavo danes! O bog, kako pogresamo slovensko kavo - tukaj pijejo "vodo". Ceprav sem naredila celo mini raziskavo na temo pitja kave. Finci jo spijejo najvec na svetu v povprecuju 12kg na prebivalca na leto, mi samo 4kg...ampak zagotovo pijemo v Sloveniji boljso kavo in ne pobarvane vode.
Terve,
vas Muri brez sumnikov :D
Ni komentarjev:
Objavite komentar