Sobotni večer v družbi zanimivih ljudi - bom poimenovala debatni krožek. Različne generacije, različna mnenja...in jaz potem ne morem spat, ker razmišljam in debatiram sama s sabo še v pozno noč oz. zgodnje jutro, če sem bolj natanča. Ampak iskreno to je tisto prijetno nespanje, ki se ga veselim, ker me vedno odpelje v neke nove dimenzije misli in razmišljanja o življenju...
V Bovcu so bili prekrati za nekaj dese tisoč evrov, da bi v pogon spravli Kanin in ga pripravli za smučarsko sezono, ena pizda pa more bit na Brdu tepih POZOR tepih za 150.000 € - popizditis je bila ena izmed mojih reakcij na teme, ki smo se jih dotikali. BOLANO - vem, dostikrat preveč burno odreagiram, ampak taka sem. Ko vidim krivico pač znorim. Dotaknile smo se ogromno tem, ampak najbolj mi je dala misliti tema o odvisnosti.
Torej vsi poznamo miljon vrst odvisnosti...prvo vsak pomisli na odvisnike od droge. Tukaj bi lahko razpravljali v nedogled, zakaj, kako, kdaj, itd... ampak pustimo to temo za prihodnjič. Za mene osebno dosti hujša je tista naša prikrita odvisnost. Tudi sami si nekje globoko v sebi želimo, da bi bil nekdo odvisen od nas, ker nam to omogoča nadvlado in moč. Tukaj apeliram predvsem na družino, prijateljstvo, partnerstvo in človeške odnose nasploh. Če dobro pomislim je to grozno. Ker tudi sami nismo radi odvisni od ničesar in nikogar. Ampak smo se kdaj pri sebi vprašali od česa smo odvisni ? Jaz se večkrat.
- Kava, cigareti, nutela, ... okej me sploh ne skrbi, skrbet me začne ko razmišljam naprej ... računalnik, pametni telefon, zdravila, ... in potem ugotovim, da smo vsi prekleto odvisni, samo noben tega noče priznat oz. se tega niti ne zavedamo. Grozno je. Pustimo se sužnjiti v vsakem trenutku na vsakem vogalu. Svetovne korporacije in mediji nas delajo odvisne, ker samo tako lahko oni preživijo, mi pa smo ovce, ki nas z različnimi produkti delajo odvisne in nas na nek način nadzorujejo.
Ni mi všeč, a si priznam, da sem tudi jaz del tega. Čeprav nočem biti. Razlagala sem, da jaz osebno menim, da otroci v afriki niso tako odvisni kot jaz. Ja mogoče od vremena in drugih okoljskih dejavnikov. On je srečen če se igra z papirnato ladijo (zadnič je sodelavka, ki je preživela kar nekaj časa z otroci na Madagaskarju pripovedovala izkušnje), jaz rabim tablico. Te reževe, spet delamo odvisne. Sami odvisniki, delamo nove odvisnike, s tem ko v vsakem selu v Afriki morejo že met kokakola. S tem ko jim pod pretvezo dobrodelnosti pošiljam take in drugačne stvari. To je podlost in začaran krog, oni sami pravijo, da nočejo tega. Vsak bo glasno daroval par evrov...kdo pa je dejansko pripravljen iti tja in za te ljudi dejansko nekaj narediti. Redki. Njih potrebno samo izobraziti, jim pokazati stvari ne pa jim nekaj stalno dajemo - ja le zakaj ? Nobenemu nočem rečt zaj pa morš tja pomagat, daleč od tega, samo nena bodimo glasni. Jaz ne bom več, ker me tako razmišljanje postavi na realna tla, na začetek poti...
To mi ni všeč in želim, da tudi drugi kdaj pomislijo na to...mogoče pretiravam, ne vem...je pa tako moje mnenje...in me razpizdi kak si vsi zatiskamo oči in smo glasni kak so oni tam bogi odvisni od nas...ja tudi mi smo bogi, ker smo odvisni od tistih drugih tam.
Al pač more svet tak bit, da gremo skozi? Da se ne začne vrteti v neko drugo smer ?
Malo zmedena nadaljujem jutri...
lep večerko
muri
V Bovcu so bili prekrati za nekaj dese tisoč evrov, da bi v pogon spravli Kanin in ga pripravli za smučarsko sezono, ena pizda pa more bit na Brdu tepih POZOR tepih za 150.000 € - popizditis je bila ena izmed mojih reakcij na teme, ki smo se jih dotikali. BOLANO - vem, dostikrat preveč burno odreagiram, ampak taka sem. Ko vidim krivico pač znorim. Dotaknile smo se ogromno tem, ampak najbolj mi je dala misliti tema o odvisnosti.
Torej vsi poznamo miljon vrst odvisnosti...prvo vsak pomisli na odvisnike od droge. Tukaj bi lahko razpravljali v nedogled, zakaj, kako, kdaj, itd... ampak pustimo to temo za prihodnjič. Za mene osebno dosti hujša je tista naša prikrita odvisnost. Tudi sami si nekje globoko v sebi želimo, da bi bil nekdo odvisen od nas, ker nam to omogoča nadvlado in moč. Tukaj apeliram predvsem na družino, prijateljstvo, partnerstvo in človeške odnose nasploh. Če dobro pomislim je to grozno. Ker tudi sami nismo radi odvisni od ničesar in nikogar. Ampak smo se kdaj pri sebi vprašali od česa smo odvisni ? Jaz se večkrat.
- Kava, cigareti, nutela, ... okej me sploh ne skrbi, skrbet me začne ko razmišljam naprej ... računalnik, pametni telefon, zdravila, ... in potem ugotovim, da smo vsi prekleto odvisni, samo noben tega noče priznat oz. se tega niti ne zavedamo. Grozno je. Pustimo se sužnjiti v vsakem trenutku na vsakem vogalu. Svetovne korporacije in mediji nas delajo odvisne, ker samo tako lahko oni preživijo, mi pa smo ovce, ki nas z različnimi produkti delajo odvisne in nas na nek način nadzorujejo.
Ni mi všeč, a si priznam, da sem tudi jaz del tega. Čeprav nočem biti. Razlagala sem, da jaz osebno menim, da otroci v afriki niso tako odvisni kot jaz. Ja mogoče od vremena in drugih okoljskih dejavnikov. On je srečen če se igra z papirnato ladijo (zadnič je sodelavka, ki je preživela kar nekaj časa z otroci na Madagaskarju pripovedovala izkušnje), jaz rabim tablico. Te reževe, spet delamo odvisne. Sami odvisniki, delamo nove odvisnike, s tem ko v vsakem selu v Afriki morejo že met kokakola. S tem ko jim pod pretvezo dobrodelnosti pošiljam take in drugačne stvari. To je podlost in začaran krog, oni sami pravijo, da nočejo tega. Vsak bo glasno daroval par evrov...kdo pa je dejansko pripravljen iti tja in za te ljudi dejansko nekaj narediti. Redki. Njih potrebno samo izobraziti, jim pokazati stvari ne pa jim nekaj stalno dajemo - ja le zakaj ? Nobenemu nočem rečt zaj pa morš tja pomagat, daleč od tega, samo nena bodimo glasni. Jaz ne bom več, ker me tako razmišljanje postavi na realna tla, na začetek poti...
To mi ni všeč in želim, da tudi drugi kdaj pomislijo na to...mogoče pretiravam, ne vem...je pa tako moje mnenje...in me razpizdi kak si vsi zatiskamo oči in smo glasni kak so oni tam bogi odvisni od nas...ja tudi mi smo bogi, ker smo odvisni od tistih drugih tam.
Al pač more svet tak bit, da gremo skozi? Da se ne začne vrteti v neko drugo smer ?
Malo zmedena nadaljujem jutri...
lep večerko
muri
Ni komentarjev:
Objavite komentar