že par dni razmišljam o željah in o nas, ki si jih želimo...verjetno so tudi mene prazniki prikrito prisilili v to :) ampak mogoče je prav, da razmišljam oz. razmišljamo o tem. Prepričana sem, da skoraj vsakemu človeku vedno ostanejo neizpolnjene želje - jaz mislim da tako mora biti, saj to je ravno tisto, ki nas žene naprej. Dostikrat pomislim kaj vse si želim, kaj vse bi imela, kam vse bi šla, koga vse bi imela ob sebi...in potem sem se pred mesecem dni, ravno v času mojega rojstnega dneva ob poplavi voščil iz različnih strani začela zamišljati, kaj si zares želim?
in napisala sem si wish list :
- novi tatoo
- nove šuhe za laufanje in fitnes
- novi plašč in nove škornje.
Seveda imam tudi jaz materialne potrebe, čeprav sem hitro ugotovila, da nič od tega dejansko ne potrebujem, sem listek preprosto raztrgala in vrgla v koš. Sledila je zabava, na kateri so se zbrali vsi meni pomembni ljudje in me obdarili s knjigo spominov. Ponavadi sem jaz tista, ki se spomni najbol izvirnih daril, ampak s tem so me zagotovo presegli, kar pa je meni pomenlo največ in mi znova v življenju pokazalo kaj šteje je pa to, da so se moji dragi spomnili da vsak december zbiramo igračke in stvari za otroke iz socialno ogroženih družin in prinesli veliko škatlo na kateri je pisalo "za male prince". To so pa stvari v življenju, ki mi vedno znova pokažejo, da sem na pravi poti. V poznih jutranjih urah, ko sem se po odlični zabavi vračala domov, sem pomislila...toliko želj v teh dnevih, kaj si pa jaz zares želim? V tistem trenutku sem ugotovila, da marsikaj od tega imam :) preprosto je..želim si v roku leta dni ko dokončam magisterij redne zaposlitve pri meni tako zelo ljubih vinarjih, ker me delo z ljudmi veseli. Želim si delati z otroki in tistimi, ki me potrebujejo. Želim si še naprej in malo bolj intenzivno delati na svojem društvu in pa želim si pisati in v letu dni izdati knjigo. Še naprej si želim intenzivnih treningov, predvsem pa razumeti se z družno, jim večkrat povedati in pokazati, da jih imam rada. In pa ohraniti okoli sebe vse čudovite ljudi, ki verjamejo v mene, me podpirajo in mi stojijo ob strani, tudi ob brezveznem jamranju včasih. Ja nekoč si želim tudi družino. Želim si dati novo življenje in rasti v zavedanju. Kaj si želite vi? Cel mesec med rojstnim dnevom in božičem sem razmišljala o tem...predvsem v zadnjih dnevih, ko so trgovine nabito polne in ljudje hektično nakupujejo darila...in računajo koliko kaj stane? Pa nam je to resnično potrebno? Ne. Ampak zmanipulirani smo do konca. Družinski praznik naenkrat postane družinsko praznovanje. Ja saj ko odviješ darilo in vidiš novo tablico si 5 minut navdušen, kaj pa naslednji dve uri, ko jih preživiš z družino, ki itak tako redko je skupaj... Pa mislim, da si vsi želimo zelo podobno...in tisto kar nas zares osreči ne pride iz trgovine. Letos smo se spet odločli, da se ne obdarujemo ampak stvari in denar namenimo tistim, ki ga bolj potrebujejo od nas...sami pa smo se zbrali po božični večerji, na istem mesto kot lani. Čeprav to je vedno tak, da si vseeno nekaj damo, ampak to so malenkosti, ki nas spomnijo na to, da se poznamo, malenkosti, ki narišejo nasmešek in nas spomnijo, kako lepo je božični čas preživeti z ljubljenimi. Vsakemu sem napisala pismo...taka sem da lahko tako zelo lepo izrazim sebe in nekomu povem, kaj mi pomeni. Prebrali smo pisma in izmenjali drobna darilca (recimo v mihejovem primeru gorčico, ki mu je zagotovo pomenla več kot kaka bedarija, ker me vedno spomni na njega in najino ustvarjanje v kuhinji...v magdinem primeru krtača za moje lase, ker jih nikoli ne počesem). Smejali smo se v zgodnje jutro. Zjutraj na božično jutro sem se zbudila nasmejana in srečna. Brez vseh tistih stvari, ki so ostale na nekem wish listeku.
Konec leta 2013. Leto, ki vem da za marsikoga ni bilo enostavno, leto sprememb in leto spoznanj. Leto, ki mi je dosti vzelo, ampak še več dalo. Čeprav številka na koledarju ne spremeni popolnoma nič in bi lahko o takih stvareh razmišljala na random dan meseca marca. Se bom leta 2013 spominjala predvsem po : ljudeh, ki so vedno tu za mene (hvala kriki,magda,nina,sara,andraž,vuč,ati,mama,babi,tomaž,polona,polonca,ines,bojana,klasinc,dolinar,jernej,
kristina,tina...) po epic partyju na Rogli, po potepanju na Finskem, po izdanem zaupanju ljudi v katere sem verjela, po bungee jumpingu in občutku ultimate freedom, po Bovcu in soči, po pohorju in vseh nasmeškov malih princov, ki sem jih v dveh tednih bila deležna, po vikend izletih na primorsko in konec tednov na Šiški in rožniku - barbi :), po iskanju svojega bistva in po vseh tistih najbol vsakodnevnih trenutkih, ki jih jemljemo preveč samoumevno, jutranja kava z mamo, smučanje z atijem, čiščenje kopalnice babici, kava z nino, neskončno dolgi sprehodi in pogovori s krikijem, obiski pri magdi, pot na delo, pot iz dela in nekaj ur preživetih na faksu. Tudi Celje je na nek način postalo moj drugi delovni dom.
Skoraj ne najdem besed, ki bi ob koncu leta opisale kako se počutim, kaj vse želim vsem na moji poti. Ampak mislim, da je ravnokar na moji playlisti pesem, ki lahko vsaj z nekaj besedami opiše, kako se počutim...vsem ki prebirate moje bloge, pa želim, da ste to kaj ste, da ugotovite kaj si zares želite, da ste nori čeprav ni prav, da si upate in vseeno pazite, saj življenje nima varnostne ograje in da odkrivate tiste globine v vas, ki so še neraziskane, da ste iskreni predvsem do sebe in do drugih, in tako boste zmagovalci, ker boste spoznali, kako malo zares potrebujemo :)
hvala! "trust i seek and i find in you (my ppl), every day for us something new, opend mind for a different view and nothing else matters"
Srečno 2013!
Muri
in napisala sem si wish list :
- novi tatoo
- nove šuhe za laufanje in fitnes
- novi plašč in nove škornje.
Seveda imam tudi jaz materialne potrebe, čeprav sem hitro ugotovila, da nič od tega dejansko ne potrebujem, sem listek preprosto raztrgala in vrgla v koš. Sledila je zabava, na kateri so se zbrali vsi meni pomembni ljudje in me obdarili s knjigo spominov. Ponavadi sem jaz tista, ki se spomni najbol izvirnih daril, ampak s tem so me zagotovo presegli, kar pa je meni pomenlo največ in mi znova v življenju pokazalo kaj šteje je pa to, da so se moji dragi spomnili da vsak december zbiramo igračke in stvari za otroke iz socialno ogroženih družin in prinesli veliko škatlo na kateri je pisalo "za male prince". To so pa stvari v življenju, ki mi vedno znova pokažejo, da sem na pravi poti. V poznih jutranjih urah, ko sem se po odlični zabavi vračala domov, sem pomislila...toliko želj v teh dnevih, kaj si pa jaz zares želim? V tistem trenutku sem ugotovila, da marsikaj od tega imam :) preprosto je..želim si v roku leta dni ko dokončam magisterij redne zaposlitve pri meni tako zelo ljubih vinarjih, ker me delo z ljudmi veseli. Želim si delati z otroki in tistimi, ki me potrebujejo. Želim si še naprej in malo bolj intenzivno delati na svojem društvu in pa želim si pisati in v letu dni izdati knjigo. Še naprej si želim intenzivnih treningov, predvsem pa razumeti se z družno, jim večkrat povedati in pokazati, da jih imam rada. In pa ohraniti okoli sebe vse čudovite ljudi, ki verjamejo v mene, me podpirajo in mi stojijo ob strani, tudi ob brezveznem jamranju včasih. Ja nekoč si želim tudi družino. Želim si dati novo življenje in rasti v zavedanju. Kaj si želite vi? Cel mesec med rojstnim dnevom in božičem sem razmišljala o tem...predvsem v zadnjih dnevih, ko so trgovine nabito polne in ljudje hektično nakupujejo darila...in računajo koliko kaj stane? Pa nam je to resnično potrebno? Ne. Ampak zmanipulirani smo do konca. Družinski praznik naenkrat postane družinsko praznovanje. Ja saj ko odviješ darilo in vidiš novo tablico si 5 minut navdušen, kaj pa naslednji dve uri, ko jih preživiš z družino, ki itak tako redko je skupaj... Pa mislim, da si vsi želimo zelo podobno...in tisto kar nas zares osreči ne pride iz trgovine. Letos smo se spet odločli, da se ne obdarujemo ampak stvari in denar namenimo tistim, ki ga bolj potrebujejo od nas...sami pa smo se zbrali po božični večerji, na istem mesto kot lani. Čeprav to je vedno tak, da si vseeno nekaj damo, ampak to so malenkosti, ki nas spomnijo na to, da se poznamo, malenkosti, ki narišejo nasmešek in nas spomnijo, kako lepo je božični čas preživeti z ljubljenimi. Vsakemu sem napisala pismo...taka sem da lahko tako zelo lepo izrazim sebe in nekomu povem, kaj mi pomeni. Prebrali smo pisma in izmenjali drobna darilca (recimo v mihejovem primeru gorčico, ki mu je zagotovo pomenla več kot kaka bedarija, ker me vedno spomni na njega in najino ustvarjanje v kuhinji...v magdinem primeru krtača za moje lase, ker jih nikoli ne počesem). Smejali smo se v zgodnje jutro. Zjutraj na božično jutro sem se zbudila nasmejana in srečna. Brez vseh tistih stvari, ki so ostale na nekem wish listeku.
Konec leta 2013. Leto, ki vem da za marsikoga ni bilo enostavno, leto sprememb in leto spoznanj. Leto, ki mi je dosti vzelo, ampak še več dalo. Čeprav številka na koledarju ne spremeni popolnoma nič in bi lahko o takih stvareh razmišljala na random dan meseca marca. Se bom leta 2013 spominjala predvsem po : ljudeh, ki so vedno tu za mene (hvala kriki,magda,nina,sara,andraž,vuč,ati,mama,babi,tomaž,polona,polonca,ines,bojana,klasinc,dolinar,jernej,
kristina,tina...) po epic partyju na Rogli, po potepanju na Finskem, po izdanem zaupanju ljudi v katere sem verjela, po bungee jumpingu in občutku ultimate freedom, po Bovcu in soči, po pohorju in vseh nasmeškov malih princov, ki sem jih v dveh tednih bila deležna, po vikend izletih na primorsko in konec tednov na Šiški in rožniku - barbi :), po iskanju svojega bistva in po vseh tistih najbol vsakodnevnih trenutkih, ki jih jemljemo preveč samoumevno, jutranja kava z mamo, smučanje z atijem, čiščenje kopalnice babici, kava z nino, neskončno dolgi sprehodi in pogovori s krikijem, obiski pri magdi, pot na delo, pot iz dela in nekaj ur preživetih na faksu. Tudi Celje je na nek način postalo moj drugi delovni dom.
Skoraj ne najdem besed, ki bi ob koncu leta opisale kako se počutim, kaj vse želim vsem na moji poti. Ampak mislim, da je ravnokar na moji playlisti pesem, ki lahko vsaj z nekaj besedami opiše, kako se počutim...vsem ki prebirate moje bloge, pa želim, da ste to kaj ste, da ugotovite kaj si zares želite, da ste nori čeprav ni prav, da si upate in vseeno pazite, saj življenje nima varnostne ograje in da odkrivate tiste globine v vas, ki so še neraziskane, da ste iskreni predvsem do sebe in do drugih, in tako boste zmagovalci, ker boste spoznali, kako malo zares potrebujemo :)
hvala! "trust i seek and i find in you (my ppl), every day for us something new, opend mind for a different view and nothing else matters"
Srečno 2013!
Muri
Ni komentarjev:
Objavite komentar