Ko se občutki in vtisi umirijo, ko nasmešek ostane, takrat mislim, da lahko spet pišem. Par dni sem preveč intenzivno doživljala svet in občutki v meni so bili tokrat tako resnični, da so bila pisanja zmedena, in ostala v osnutkih, za neke druge dni, ko bom pripravljena deliti tudi tisto, kaj se je ob vsem tem dogajalo v meni :)
S tem, ko sem po dveh letih ponovno "fizično" razprla krila in ponovno odpotovala na drugi konec sveta, sem hkrati razprla krila ptice, tiste, ki jo nosim v duši...in tako ponovno spoznala ljubezen do življenja, ljudi, sanj in daljnih dežel.
Japonska - definitivno tretji svet, ampak tretji svet v prihodnosti. Videla sem že dosti sveta, ampak do zdaj mislim, da me je poleg Mehike, Japonska popolnoma prevzela. Rada bi napisala kratki potopis in nočem delovati zmedeno zato bom začela tam kjer se je vse skupaj začelo - ko sem bila majhna deklica, ko sem občudovala slike čudovitih pokrajin in mest, takrat sem vedela, da bom nekoč potovala. Čeprav sem se zmes malo izgubila, sem spet nazaj in mala deklica v meni živi svoje otroške sanje :)
Turkish airlines - ponavadi sem vedno letela z British, tokrat sem za res ugodno ceno letela s Turkish s katerimi sem letela pred leti že do Istanbula, ampak tokrat je bil let kr precej daljši...navdušli so me...s hrano, s pijačo, z izborom inside flight entertaiment - kar pomeni neskončno število dobrih filmov, igerc, plat...vedno sem se obremenjevala z dolgimi leti, ker ponavadi ne morem spat. Nakar zagledam oznako WIFI, to je moj 14urni let naredil popoln. Zahvala gre viberju in skypu, da sem lahko klepetala z meni ljubimi ljudmi. Kristijan : " ja ki pa si ti?" jaz: " čuj ne vem, neki nad Kazahstanom :D " ... ja bilo je prav zabavno...in že sem se znašla tam, kje bi si še pol leta nazaj upala trdit, da bom lahko potovala samo preko filma Lost in translation :)
Narita airport Tokyo, in dogodivščina se je začela. 8 ur v prihodnosti pravim :) zmedena sem bila, ker mi je vsak drugače razložil, kako do hostela :) no znašla sem se na vlaku in že spoznala prijaznost ljudi, ki so izredno prijazni in spoštljivi do VSEH. Čeprav sem prispela sredi belega dneva, si nisem niti upala pomisliti, da bi šla spat. V hostlu so me navdušli z copati, posebej za vsak prostor, z udobno posteljo, ogrevanim wc-jem in prijaznostjo ter odlično angleščino :) pod tuš in akcija.
TOKYO, je mesto ki nima mej, mesto, ki nikoli ne spi. Mesto, ki nima urejenih ulic tako kot jih vidiš npr. v Parizu, a je hkrati najbol urejeno mesto, kar sem jih videla. TOKYO je svet za sebe. Prepleta se preteklost s tradicijo in prihodnostjo na zanimiv način, ki ni kičast. Tokyjo ima miljon zanimivosti in znamenitosti, v tednu dni mislim, da sem jih uspela obiskati mogoče 30%, najbolj mi je bilo všeč to, da ko sem se namenila recimo pogledati A, sem po poti do tja odkrivala celo ostalo abecedo zanimivih stvari, tako da do a sploh nisem nikoli prišla...skoraj tako kot v filmu sem bila rahlo izgubljena s prevod - čudovit filing.
Na kratko nekaj zanimivosti, ki so mi najbolj ostale v spominu :)
1. največja ribja tržnica na svetu TSUJIKI : dejansko sploh ni smrdelo po ribah - kako jim to uspe - dont ask:)
2. najstarejši tempelj sredi Tokyja SESOJI : večerni sprehod okoli, prijazni mama in hčerka, ki sta mi pokazali pot in skupina študentov, ki je preko telefona uporabljala google translate, da so odgovorili na moja vprašanja :)
3. Tokyo dome in Roller Coster tako rekoč sredi mesta, vrsta za vstop v dome je bila neskončna a so ljudje vseeno čakali v vrstah in veselo klepetali. Vožnja z Rollerjem je bila precej spuki, ampak mislim, da sem tam nad Tokyjem, dejansko pustila del duše :D
4. Ueno park in prvi češnjevi cvetovi, čudovit sprehod, ki se je zavlekel v večer in opazovanje sončnega zahoda, živalski vrt z vstopnino 3,5€...mini piknik, skupinska slika z nenormalno a ne vsiljivo prijaznimi študenti in odbojka z japonsko družino :)
5. Tipično japonsko kosilo s Keiko (punca je bila v San Francisco sodelavka od mojega brata, še vedno pravi, da je življenje na japonskem bolše kot v ZDA) in prava Japonska masaža (občutek med njo AUUU boli ful, občutek po njej aaaa it feels sooo good).
6. Najbolj zabavni anime and electronic place (Ahikaraba)
7. Pogled na neskončni Tokyo, ter končno v Park Hyatt Tokyo, kjer sta moja najljubša igralca (Bill Murray in Scharlet Johanson) moj najljubši film LOST IN TRANSLATION :)
8. KARAOKE, to pač tam moreš sprobat in to ne samo karaoke, karaoke z mehičanom, ki sem ga spoznala, privatna sobica, dva mikrofana, neskočen seznam pesmi in japonsko pivo = 10€
.JPG)
9. Šoping na Harajaku, ki je najbolj obljudena ulica daleč naokoli, gneča za pop*, ampak niti enkrat nisem dobila občutka utesnjenosti ali niti enkrat se ni noben rukno v mene :D
To je nekaj utrinkov stvari, ki sem jih videla in doživela, vsega enostavno ne morem napisati in opisati. Srečno in privilegirano se počutim, da sem imela možnost pokukati in spoznati japonsko kulturo. Imela sem možnost intervjuja z lokalnimi ljudmi, ki so mi dejansko predstavili japonsko kulturo, za to bi za konec napisala še nekaj zanimivosti.
Kot prvo Tokyjo je čisto mesto, kjer na tleh ne vidiš enega papirčka ali ogorka od cigarete.
PRIJAZNOST, ljudje so prijazni in zelo zelo pripravljeni pomagat, gospa je z mano hodila vsaj 2km,da mi je pokazala kam morem it, kljub temu, da ni znala besede angleško.
ANGLEŠČINA, hudo slabo, ampak nekak ti bojo pomagali al te bojo spremljali al si bodo pomagali z rokami ali nogami, skoraj se ne moreš izgubit.
PREVOZ - dnevna metro karta (neomejena) 7€. Metro dobesedno vozi na 2 minuti.
HRANA- z razlogom so vsi suhi. Zdrava in dobra.
PIJAČA - zeleni čaj in ogabna kava. Dobro pivo :) (sake sem pa domu prinesla D: )
MASKE na ustih - ne to ni modna muha, čudno mi je bilo da jih nosi samo okoli 20% ljudi in sem vprašala tudi vse o tem...nosijo ko so prehlajeni, vljudnost do okolice. Btw sem jih kupla in prinesla, če je kdo prehlajen naj se javi.
ANIME in stripi - vedno sem misla da je to pač kr nekaj brezveze. NE!!! Keiko me je odpeljala v nekaj nadstropno trgovino, kjer me je popelja v ta del njihove kulture, ki je tudi zelo pomemben in njihov :) to berejo otroci, odrasli, zgodbe kot so Dragon ball Z, pokemon in podobne, imajo otroci, da se učijo zgodovino, geografijo, sociologijo...dejansko jih lahko uporabljajo namesto brezveznih in napornih učbenikov v šolah - mogoče je to stvar nad katero sem bila najbolj fascinirana in navdušena. Zdaj razumem zakaj so ljudje tam srečni, in ne opaziš tečnih ljudi kot pri nas :D dovolijo jim že od malega izbiro in zabavni način učenja :) v teh zgodba dobra zmaga. VEDNO.
GEJŠE - srečaš jih po ulicah in se lepo stopijo v okolico v belih zoknah in japonkah :)
MODA - zelo všečna. Okusna :)
Še bi lahko pisala ure in ure, in podoživljala to čudovito kulturo in ljudi, ene najboljših dni v življenju, ampak bom nekaj prišparala za potopise, ki jih pripravljam (takrat tudi hrana in pijača - tudi zeleni kit kat). Srečna sem, in hvaležna vsem tistim, ki me v mojih sanjah podpirate in mi dovolite biti jaz. Vedno bom vse ljudi, predvsem otroke podpirala k sanjarjenju, ker sem si spet dokazala, da se sanje lahko uresničijo, le dovolj moramo verjeti v njih in pa nekaj za njih tudi narediti. Vesela sem da mam ljudi v življenju, ki me podpirajo, so tukaj ko jih potrebujem in me pogrešajo ko me ni. Ter me znajo vedno znova opomnit, kdo sem jaz, in mi ne pustijo da obupam. Sama delam isto. In ja vračam se mi :) dobro na vse možne načine, predvsem pa skozi občutke, ki jih lahko samo poimenujem brezpogojna ljubezen. V prihodnosti pripravljam nove poti, v dežele Afrike, tam bom tudi bolj aktivno vključena v lokalno okolje, prav tako pripravljam projekte s katerimi bodo otroki lahko sanjali, pa ne samo sanjali, tudi živeli svoje sanje! To sem jaz, petra, muri, punčka, deklica in ženska :)
Rada vas imam!
S tem, ko sem po dveh letih ponovno "fizično" razprla krila in ponovno odpotovala na drugi konec sveta, sem hkrati razprla krila ptice, tiste, ki jo nosim v duši...in tako ponovno spoznala ljubezen do življenja, ljudi, sanj in daljnih dežel.
Japonska - definitivno tretji svet, ampak tretji svet v prihodnosti. Videla sem že dosti sveta, ampak do zdaj mislim, da me je poleg Mehike, Japonska popolnoma prevzela. Rada bi napisala kratki potopis in nočem delovati zmedeno zato bom začela tam kjer se je vse skupaj začelo - ko sem bila majhna deklica, ko sem občudovala slike čudovitih pokrajin in mest, takrat sem vedela, da bom nekoč potovala. Čeprav sem se zmes malo izgubila, sem spet nazaj in mala deklica v meni živi svoje otroške sanje :)
Turkish airlines - ponavadi sem vedno letela z British, tokrat sem za res ugodno ceno letela s Turkish s katerimi sem letela pred leti že do Istanbula, ampak tokrat je bil let kr precej daljši...navdušli so me...s hrano, s pijačo, z izborom inside flight entertaiment - kar pomeni neskončno število dobrih filmov, igerc, plat...vedno sem se obremenjevala z dolgimi leti, ker ponavadi ne morem spat. Nakar zagledam oznako WIFI, to je moj 14urni let naredil popoln. Zahvala gre viberju in skypu, da sem lahko klepetala z meni ljubimi ljudmi. Kristijan : " ja ki pa si ti?" jaz: " čuj ne vem, neki nad Kazahstanom :D " ... ja bilo je prav zabavno...in že sem se znašla tam, kje bi si še pol leta nazaj upala trdit, da bom lahko potovala samo preko filma Lost in translation :)
Narita airport Tokyo, in dogodivščina se je začela. 8 ur v prihodnosti pravim :) zmedena sem bila, ker mi je vsak drugače razložil, kako do hostela :) no znašla sem se na vlaku in že spoznala prijaznost ljudi, ki so izredno prijazni in spoštljivi do VSEH. Čeprav sem prispela sredi belega dneva, si nisem niti upala pomisliti, da bi šla spat. V hostlu so me navdušli z copati, posebej za vsak prostor, z udobno posteljo, ogrevanim wc-jem in prijaznostjo ter odlično angleščino :) pod tuš in akcija.
TOKYO, je mesto ki nima mej, mesto, ki nikoli ne spi. Mesto, ki nima urejenih ulic tako kot jih vidiš npr. v Parizu, a je hkrati najbol urejeno mesto, kar sem jih videla. TOKYO je svet za sebe. Prepleta se preteklost s tradicijo in prihodnostjo na zanimiv način, ki ni kičast. Tokyjo ima miljon zanimivosti in znamenitosti, v tednu dni mislim, da sem jih uspela obiskati mogoče 30%, najbolj mi je bilo všeč to, da ko sem se namenila recimo pogledati A, sem po poti do tja odkrivala celo ostalo abecedo zanimivih stvari, tako da do a sploh nisem nikoli prišla...skoraj tako kot v filmu sem bila rahlo izgubljena s prevod - čudovit filing.
Na kratko nekaj zanimivosti, ki so mi najbolj ostale v spominu :)
1. največja ribja tržnica na svetu TSUJIKI : dejansko sploh ni smrdelo po ribah - kako jim to uspe - dont ask:)
3. Tokyo dome in Roller Coster tako rekoč sredi mesta, vrsta za vstop v dome je bila neskončna a so ljudje vseeno čakali v vrstah in veselo klepetali. Vožnja z Rollerjem je bila precej spuki, ampak mislim, da sem tam nad Tokyjem, dejansko pustila del duše :D
4. Ueno park in prvi češnjevi cvetovi, čudovit sprehod, ki se je zavlekel v večer in opazovanje sončnega zahoda, živalski vrt z vstopnino 3,5€...mini piknik, skupinska slika z nenormalno a ne vsiljivo prijaznimi študenti in odbojka z japonsko družino :)
5. Tipično japonsko kosilo s Keiko (punca je bila v San Francisco sodelavka od mojega brata, še vedno pravi, da je življenje na japonskem bolše kot v ZDA) in prava Japonska masaža (občutek med njo AUUU boli ful, občutek po njej aaaa it feels sooo good).
6. Najbolj zabavni anime and electronic place (Ahikaraba)
8. KARAOKE, to pač tam moreš sprobat in to ne samo karaoke, karaoke z mehičanom, ki sem ga spoznala, privatna sobica, dva mikrofana, neskočen seznam pesmi in japonsko pivo = 10€
9. Šoping na Harajaku, ki je najbolj obljudena ulica daleč naokoli, gneča za pop*, ampak niti enkrat nisem dobila občutka utesnjenosti ali niti enkrat se ni noben rukno v mene :D
To je nekaj utrinkov stvari, ki sem jih videla in doživela, vsega enostavno ne morem napisati in opisati. Srečno in privilegirano se počutim, da sem imela možnost pokukati in spoznati japonsko kulturo. Imela sem možnost intervjuja z lokalnimi ljudmi, ki so mi dejansko predstavili japonsko kulturo, za to bi za konec napisala še nekaj zanimivosti.
Kot prvo Tokyjo je čisto mesto, kjer na tleh ne vidiš enega papirčka ali ogorka od cigarete.
PRIJAZNOST, ljudje so prijazni in zelo zelo pripravljeni pomagat, gospa je z mano hodila vsaj 2km,da mi je pokazala kam morem it, kljub temu, da ni znala besede angleško.
ANGLEŠČINA, hudo slabo, ampak nekak ti bojo pomagali al te bojo spremljali al si bodo pomagali z rokami ali nogami, skoraj se ne moreš izgubit.
PREVOZ - dnevna metro karta (neomejena) 7€. Metro dobesedno vozi na 2 minuti.
HRANA- z razlogom so vsi suhi. Zdrava in dobra.
PIJAČA - zeleni čaj in ogabna kava. Dobro pivo :) (sake sem pa domu prinesla D: )
MASKE na ustih - ne to ni modna muha, čudno mi je bilo da jih nosi samo okoli 20% ljudi in sem vprašala tudi vse o tem...nosijo ko so prehlajeni, vljudnost do okolice. Btw sem jih kupla in prinesla, če je kdo prehlajen naj se javi.
ANIME in stripi - vedno sem misla da je to pač kr nekaj brezveze. NE!!! Keiko me je odpeljala v nekaj nadstropno trgovino, kjer me je popelja v ta del njihove kulture, ki je tudi zelo pomemben in njihov :) to berejo otroci, odrasli, zgodbe kot so Dragon ball Z, pokemon in podobne, imajo otroci, da se učijo zgodovino, geografijo, sociologijo...dejansko jih lahko uporabljajo namesto brezveznih in napornih učbenikov v šolah - mogoče je to stvar nad katero sem bila najbolj fascinirana in navdušena. Zdaj razumem zakaj so ljudje tam srečni, in ne opaziš tečnih ljudi kot pri nas :D dovolijo jim že od malega izbiro in zabavni način učenja :) v teh zgodba dobra zmaga. VEDNO.
GEJŠE - srečaš jih po ulicah in se lepo stopijo v okolico v belih zoknah in japonkah :)
MODA - zelo všečna. Okusna :)
Še bi lahko pisala ure in ure, in podoživljala to čudovito kulturo in ljudi, ene najboljših dni v življenju, ampak bom nekaj prišparala za potopise, ki jih pripravljam (takrat tudi hrana in pijača - tudi zeleni kit kat). Srečna sem, in hvaležna vsem tistim, ki me v mojih sanjah podpirate in mi dovolite biti jaz. Vedno bom vse ljudi, predvsem otroke podpirala k sanjarjenju, ker sem si spet dokazala, da se sanje lahko uresničijo, le dovolj moramo verjeti v njih in pa nekaj za njih tudi narediti. Vesela sem da mam ljudi v življenju, ki me podpirajo, so tukaj ko jih potrebujem in me pogrešajo ko me ni. Ter me znajo vedno znova opomnit, kdo sem jaz, in mi ne pustijo da obupam. Sama delam isto. In ja vračam se mi :) dobro na vse možne načine, predvsem pa skozi občutke, ki jih lahko samo poimenujem brezpogojna ljubezen. V prihodnosti pripravljam nove poti, v dežele Afrike, tam bom tudi bolj aktivno vključena v lokalno okolje, prav tako pripravljam projekte s katerimi bodo otroki lahko sanjali, pa ne samo sanjali, tudi živeli svoje sanje! To sem jaz, petra, muri, punčka, deklica in ženska :)
Rada vas imam!
Ni komentarjev:
Objavite komentar