Tukaj in zdaj

Ker opazam, da je nasa celotna druzba vedno bolj instant...zacne se ponavadi ze zjutraj s prvo kavo. Kje pa ima se kdo cas skuhati pravo kavo? (se se najdejo vendar so redki) pogrej in popij. Nescafe instant in smo pripravljeni za skok v nov dan. Kaj bomo jedli za malico? Ja pogrej in pojej, nekaj na hitro pogrejemo v mikrovalovki in ze smo peraj za nove podvige...kaksni pa so ti podvigi? To so nasa zivljenja ovita v cas, ki ga ne morem niti poimenovati. Je to instant cas? Je to cas uspehov in koncno cas za kariero? Je to cas, ko svoje otroke zaposlimo z ajpadi, da igrajo igerce in lahko mi mirno brskamo po facebooku? Je to cas srece in super tehnologije, ki omogoca potovanja tudi na luno?
Vse ni tako crno kot se slisi, to si drznem trditi. Kljub neprestanemu hitenju, se znam ustaviti. In dokler vso to super duper tehnologijo znamo izkoristit da si olajsamo zivljenje, je lahko prav vse v najlepsem redu. Ceprav se toliko poudarjajo slabosti (za katere seveda ne bom trdila da niso nevarnosti) sodobnosti, moramo pogledati tudi na priloznosti. Ce znamo iz stvari potegniti dobro in ce jih lahko se vedno kriticno spremljamo iz varne razdalje...zakaj potem ne bi imeli facebook racuna? Zakaj ne bi uporabljali spletnega bancnistva...zakaj ne bi nakupovali kar iz naslonjaca? Ali pa si med tem ko na fitnesu svicamo na kardio napravah pogledali kakega filma na tablici?
Mogoce ene stvari vodijo k temu da vec stvari pocnemo hkrati...ampak ce jih pocnemo racionalno nam lahko zarati tehnologije ostane cas za druge stvari...npr. za prijatelje? za druzino? za hobije?
Se vedno je in bo to ostala odlocitev posameznika. Sama v poplavi vseh informacij uzivam, saj se lahko hitreje ucim, in ne zapravim dodatnih dveh ur, ki bi jih ce bi mogla v knjiznico. Meni je cas dragocen. Ze dolgo mi je to najpomembnejsa dobrina v zivljenju ampak tukaj se pojavi vprasanje...ki se mi potika v mislih zadnjih par dni...zato tudi naslov taksen.
Kaj imam torej v mislih? Vcasih se ne znam odlocit, al bi zivela instant za tocno ta trenutek ali bi zivela za jutri in pojutrisnjem. Nikoli ne maram prevec dolgorocnih planov, ker iskreno povedano ne vem kje bom cez dve leti, ne vem kaj bom pocela. Po drugi strani pa bi vcasih rada stvari malo bolj planirala? Kako je z vami? Glede casa zadnje casa razmisljam ogromno, veckrat dnevno se opomnin, da so toti najbolj drobni trenutki neponovljivi, pa cetudi gre za cisto obicajni delovni dan, ko se prijavim v gmail, ali ko spijem peto kavo. Drugace jih dojemam, ne zdijo se mi vec tako kr by the way mimo. Pomembni so mi. Ker to je to. Ne bo jih vec. Nikoli. Zavedanje tega na neki drugi ravni mi daje moznost biti tukaj in zdaj. :) veselim se tega. Se vedno se veselim tudi dogodkov v daljni prihodnosti za katere predvidevam, da se bodo zgodili. Ampak ne odstevam vec dnevov do takrat. Ker noben dan ni za odstes, vsaj je za pristet k mojemu zivljenju in mojemu trenutku. Mogoce sem za taksen pogled potrebovala neke izkusnje, mogoce malo odrasti ...ne vem, ne znam povedati, sem pa srecna. Tukaj in zdaj, ceprav mogoce nisem na potovanju ali pa trenutno ne jem skampov. Samo pisem, nekaj meni tako naravnega in vsakdanjega. Ampak zdaj sem cela tukaj, ni me vec malo se vceraj in se nekaj jutri :)
ob tej misli se nasmehnem, tako kot se nasmehnem tudi, ko finski sodelavki razlagam, kaj meni osebno pomeni tukaj in zdaj. Zato bom poskusala ne vec razmisljati o vecnosti. Ceprav vem, da ene stvari so za vedno. Ampak vazno mi je da so tukaj in zdaj. Zato me ne sprasujte, mislis da je to to za vedno?
Ne vem. V tem trenutku lahko recem to je to, ampak ne vem kaj bo jutri. In niti ne razmisljam o tem.

Prebrala sem, da so le redki ljudje, ki bi odgovori da tukaj in zdaj uzivajo. Da bi vecina raje bila drugje. ampak zakaj? Prevec sanjarjenja o prihodnosti...premalo akcije...

In zelim povedati, da se da, ceprav se vedno znova ponavljam :D . Na krilih sanj poleteti do zvezd, tudi ce se vcasih zlomijo peruti. Se da iti tudi po kopnem :)

maham,
muri jr