Včeraj se mi je zgodila ena zanimiva situacija, ki mi je dala misliti o tem, kako boljši smo vedno lahko. Tukaj mislim predvsem na človeški vidik, hkrati pa me je situacija opomnila na to kako krhki in minljivi smo...
Pošiljali so me iz ene ambulante v drugo, nobenemu se valda niti sanjalo ni kaj bi lahko bilo z mano narobe. Tečna in živčna sem sedela v čakalnici in že vsaj pol drugo uro čakala, da me nekdo pokliči in pove kaj vse je z mano narobe. V eni uhi sem imela slušalko, da nisem rabla poslušati ljudi v čakalnici. Nekaj za brezveze se "štrkala" po telefonu in se smilila sama sebi. Ko sem v takem bednem stanju niti pomislim ne, da je mnogim dooooooosti težje kot meni. Apeliram na ljudi po svetu, ki ne vedo kaj je to imeti osebnega zdravnika, na ljudi, ki trenutno na Filipinih čakajo po 8 ur da pridejo do hrane. Zdaj ko objektivno opazujem sebe nazaj v tisti situaciji vidim to. Ko sem pa preveč čustveno navezana na neke vzorce, predvsem tečnobe v tem primeru pa enostavno ne morem. Ampak spet si obljubim, da se rešim tega, ker s tem delam sebe živčno, okolici pa oddajam negativne signale.
Torej, v čakalnico je vstopila gospa - jaz bi jo ocenla na okoli 80 let. Vsi so jo samo na hitro odzdravili. Ko je gospa slekla bundo (gospa je bila precej nizke rasti), seveda se je po prostoru letom primerno težko gibala. "Haklci" za obešanje jakn so bili dokaj visoko. Ko je gospa začela slačiti svojo jakno, mi vsem navalu jeze, ki je zaradi čakanja in živčnosti, ker ne vem kaj je z mojo krvjo narobe, niti na misel ni padlo, da bi se vstala in ji pomagala. Priznam in sram me je tega. Nakar zagledam gospoda cca. 80 let, ki je isto komaj vstal in hodil, ko je stopil do nje ji pomagal sleči jakno in ji jo je obeseli na "haklc". Priznam, da sem v tistem trenutku videla svet v popolnoma drugačni luči. Obema so se tako zasvetile oči, ko bi dejansko zrcalile njuni duši (ne pretiravam) :))) naredlo mi je klik v glavi. Ono WAU še so ljudi pripravljeni dobrih dejanj brez prikritih namenov izkoriščanja ali pričakovanj. Ne vem zakaj, mogoče se večini zdi to brezsmiselno, samo neka globina momenta mi je dala toliko za misliti in ceniti. Kar hitro sem potegnila slušalko iz ušesa in se pričela pogovarjati z gospo na desni, ki je že prej začela pogovor ampak jo je moja nezainteresiranost verjetno odbila. Namesto tečnega frisa, sem navlekla nasmešek in ja dan je biu drugačen.
Mogoče res totalno nepomembni dogodek, v meni je nekaj premaknil. In ja vsi ti majhni nepomembni vsakdanji dogodki, vse tiste malenkosti, besede in dejanja narejene res iz srca, na to pozabimo. In tukaj si "javno" obljubim, da se bom opominjala na to. Da ne bom na hitro in za brezveze prebrala sms-a, ki mi ga je nekdo poslala samo da mi je povedal, da se je spomnil na mene. Kljub temu, da jih random večkrat pošiljam ljudem v katere verjamem, mogoče storim to še bolj pogosto. Ker vem, da pomeni. Sprobajte :)
Gospa in gospod sivih las, iz čakalnice v zdravstvenem domu - vama pa hvala, da sta me ponovno opomnila, kaj v življenju zares pomeni.
metafor"ično" razpoložen muri.
Lep večerko ppl :) in ja valda prevedem za vse tiste, ki bi radi to brali pa ne znajo slovensko :) cheers to mexico, jordan and portugal!
Pošiljali so me iz ene ambulante v drugo, nobenemu se valda niti sanjalo ni kaj bi lahko bilo z mano narobe. Tečna in živčna sem sedela v čakalnici in že vsaj pol drugo uro čakala, da me nekdo pokliči in pove kaj vse je z mano narobe. V eni uhi sem imela slušalko, da nisem rabla poslušati ljudi v čakalnici. Nekaj za brezveze se "štrkala" po telefonu in se smilila sama sebi. Ko sem v takem bednem stanju niti pomislim ne, da je mnogim dooooooosti težje kot meni. Apeliram na ljudi po svetu, ki ne vedo kaj je to imeti osebnega zdravnika, na ljudi, ki trenutno na Filipinih čakajo po 8 ur da pridejo do hrane. Zdaj ko objektivno opazujem sebe nazaj v tisti situaciji vidim to. Ko sem pa preveč čustveno navezana na neke vzorce, predvsem tečnobe v tem primeru pa enostavno ne morem. Ampak spet si obljubim, da se rešim tega, ker s tem delam sebe živčno, okolici pa oddajam negativne signale.
Torej, v čakalnico je vstopila gospa - jaz bi jo ocenla na okoli 80 let. Vsi so jo samo na hitro odzdravili. Ko je gospa slekla bundo (gospa je bila precej nizke rasti), seveda se je po prostoru letom primerno težko gibala. "Haklci" za obešanje jakn so bili dokaj visoko. Ko je gospa začela slačiti svojo jakno, mi vsem navalu jeze, ki je zaradi čakanja in živčnosti, ker ne vem kaj je z mojo krvjo narobe, niti na misel ni padlo, da bi se vstala in ji pomagala. Priznam in sram me je tega. Nakar zagledam gospoda cca. 80 let, ki je isto komaj vstal in hodil, ko je stopil do nje ji pomagal sleči jakno in ji jo je obeseli na "haklc". Priznam, da sem v tistem trenutku videla svet v popolnoma drugačni luči. Obema so se tako zasvetile oči, ko bi dejansko zrcalile njuni duši (ne pretiravam) :))) naredlo mi je klik v glavi. Ono WAU še so ljudi pripravljeni dobrih dejanj brez prikritih namenov izkoriščanja ali pričakovanj. Ne vem zakaj, mogoče se večini zdi to brezsmiselno, samo neka globina momenta mi je dala toliko za misliti in ceniti. Kar hitro sem potegnila slušalko iz ušesa in se pričela pogovarjati z gospo na desni, ki je že prej začela pogovor ampak jo je moja nezainteresiranost verjetno odbila. Namesto tečnega frisa, sem navlekla nasmešek in ja dan je biu drugačen.
Mogoče res totalno nepomembni dogodek, v meni je nekaj premaknil. In ja vsi ti majhni nepomembni vsakdanji dogodki, vse tiste malenkosti, besede in dejanja narejene res iz srca, na to pozabimo. In tukaj si "javno" obljubim, da se bom opominjala na to. Da ne bom na hitro in za brezveze prebrala sms-a, ki mi ga je nekdo poslala samo da mi je povedal, da se je spomnil na mene. Kljub temu, da jih random večkrat pošiljam ljudem v katere verjamem, mogoče storim to še bolj pogosto. Ker vem, da pomeni. Sprobajte :)
Gospa in gospod sivih las, iz čakalnice v zdravstvenem domu - vama pa hvala, da sta me ponovno opomnila, kaj v življenju zares pomeni.
metafor"ično" razpoložen muri.
Lep večerko ppl :) in ja valda prevedem za vse tiste, ki bi radi to brali pa ne znajo slovensko :) cheers to mexico, jordan and portugal!
Ni komentarjev:
Objavite komentar