sreda, 6. november 2013

Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju - o šolstvu

Pozdravljeni :)

ful pozitivnih kritik in razprav se je v zadnih tednih razvilo iz mojih različnih blogov...trudim se, da so tematike ful raznolike in da vsak, ki želi lahko z mano nadaljuje debato (btw ne se obregam ob slovnične napake - to mi ni prioriteta...mam sicer lektorco, ampak če NEA tak napišem kot sem ravnokar besedo nea, pol to nism jas :D vem da je prav jaz).
Torej po družini in vseh na hitro strnjenih misli o njej, bom tokrat spregovorila o totalno drugi temi, o Poslovnih pogajanjih v medkulturnem okolju torej. Zakaj ?

 hmmm tako je naslov predmeta, ki ga obiskujem na magisterskem študiju. Verjetno je že večini jasno, da bom zadevo kar se da skritizirala. Realno? Objektivno? Mislim, da ja. Po vseh letih šolanja, po diplomi in vsemu tistemu pritoževanju čez profesorje in učitle, imam danes zagotovo dovol podlage da lahko o tem razpravljam. Torej, predmet poslovna pogajanja v medkulturnem okolju - vsebina nooorooo zanimava res, posebej meni, ko sem veliko potovala in se zraven naučila ogromno o različnih kulturah...predmet za katerega bi po vsebini rekla, da je eden izmed najbolj zanimivih v predmetniku mojega magisterskega študija. Profesor ?!! tu se pa hitro zaključi. Totalno nezanimiva predavanja ono brezveze da sem tam, ker še ni nikoli povedal kaj takega, kar ne bi vedla. Pozor, to vse zagotovo spada k splošni izborazbi človeka po mojem mnjenju s peto stopnjo izobrazbe. Branje iz slajdov, pretiho...študentji pa v predavalnici vsak na svojem pametnem telefonu, verjetno na facebooku. Danes pa nas je celo izzval s parimi vprašanji...kot so recimo - katere jezike govorijo v Južni Ameriki ? Ne da me je skoro kap...tega večina sošolcev ni vedela. Da o tem če bi koga povprašal o kontinentu v katerem npr. leži Brazilija... kaj hočem povedat? Povedat hočem to, da me je sram, da sem del tega sistema...da bodo ti ljudje moja konkurenca na trgu delovne sile. In predvsem to, da smo v P****. Mladi brez kakršnegakoli interesa po znanju. Predavatelji pa pomoje zaradi splošnega stanja nezadovoljstva brezvoljni in ne pripravljeni. Pri drugem predmetu delamo "case study" o tem da ljudje, ki torej imajo že diplomo ne znajo angleško ne morem več razpravljat, ker preveč popenim. JAAA NUJNOOO RABIMO SPREMEMBE!!! predvsem na področju šolstva, ker iz tega izvira nenormalno visoka stopnja brezposelnosti ljudi z visoko izobrazbo. Zagotovo pa ne take spremembe, ki se nam po zadnjih podatkih obetajo.
Iz mojega vidika je preprosto, ampak ko govorim o dejanskih možnih in poceni rešitvah me ne sliši noben. Zakaj? Mislim, da vsak pač vleče "vodo na svoj mlin". Glejte, za moje pojme bi nekdo z končano srednjo šolo moral na stopnji C1 govori en tuj jezik. Nekdo z diplomo pa VSAJ dva. Na bruhanje mi gre, ko slišim in vidim ljudi z sedmo stopnjo izobrazbe in ne znajo nobenega tujega jezika. Primer stanja v Sloveniji. Recimo Jankovič - ja on bi bil predsednik vlade edino kaj pa zna je srbo-hrvaško. HALOOOOO!!!! pa kaj ste normalni... in tako se vse skupaj odraža. Diplomiraš preden si zaključil srednjo šolo. Boli me in "razpizdi" me to, ker poznam sposobne ljudi, ki so pošteni in bi lahko spremenili marsikaj na boljše, in ne nakladam, jaz za sebe vem, da ima konkretne rešitve.

Problem je torej v osnovi v vzgoji otrok (tukaj pač mora razpucat vsak starš sam). Osnovna šola, ko sem malo raziskovala te teme, moram rečt, da si mi druge ideje in oblike kot je recimo waldorfska zelo zanimive in bi z malo kombinacije ostalega lahko bile skoraj popolne. Srednje šole? ja valda vsak na gimnazijo in potem juhuhu študentski status do 30 leta. Kriv je že prejšnji sistem pred bolonjskim, kjer sem naštudirala, da če si znal dobro izkoristit vse bonuse si lahko status vlekel tudi do 12 let !!!!! 12 let?!!! ja in tudi osebno poznam ljudi, ki so to počeli. Ne more zaj država začet neki na sredi pa spreminjam redni vs. izredni študij. Spremembe so potrebne v temeljih torej že v primarne izobraževnaju, ki je obvezno. Raziskave, ki bi sicer stale nekaj denarja in nemorej biti 100% natančne, ker se prihodnosti pač ne da napovedat (malo za šalo mogoče vprašam vedeževalko Karin, ki ji je Kangler zrihto stanovanje D: ) ampak lahko se približno izračuna povpraševanje po določeni vrsti delovne sile v prihodnjih 10 letih. Na podlagi tega se lahko izračuna število vpisnih mest na posamezne fakultete. Da se!!! In ker se tega pač noben idiot ne spomni, je prostih vpisnih mest na Ekonomijo xyz...povpraševanje pa bo mogoče xy. In definitivno so take raziskave dosti cenejše, kot podpora mladih brezposelnih. To je eden izmed mojih miljon predlogov, razmišljan...Definitivno bi se drugače obnašali in dojemali. Šolnine?! Da ampak po sistemu če si sposoben in to dokažeš štipendija krije šolnino. Če je pač varianta hočeš študirat, ker pač je ata odvetnik pa to hoče, ja naj plača. Ni tu neke težke umetnosti take stvari uvest in niti ni potrebnega dosti časa. Ker to kaj se trenutno dogaja z našim šolstvom...magisterij delam iz managementa človeških virov - ker me delo z ljudmi za ljudi veseli. Potem naletim na sošolce, ki ne znajo skupaj spravit ene predstavitve 5 minutne pred tablo...in oni naj bi v prihodnosti skrbeli za npr. 200 zaposlenih in bili za njih kot kadrovski delavci odgovorni!!!! No za češnjo na smetani, mi o etiki zaposlovanja predava gospa, katere hčerka je "slučajno" dobla pred časom šiht pri Kanglerju, ker je "slučajno" ta gospa bila njegova mentorca pri magisterski nalogi. TAKE LJUDI NAJ SPOŠTUJEM?

Zdaj sem res postala malo jezna, tako da bom zaenkrat nehala. Se pa zagotovo vrnem k debati o šolstvu, ker imam ful idej. Mogoče pa jo prebere tukaj kdo in začne razmišljati. Mislim da sem dovolj kritična tudi do sebe. Vem, da ne znam pet oz. nimam posluha - tudi če si to želim ne silim za vsako ceno na glasbeno akademijo. Če veš da ti matematika ne leži, pač ne greš študirat ekonomije...kot pravim temelji so vzgoja, mogoče prevelika pričakovanja staršev...eh ti že ne boš frizerka, idi na gimnazijo. Pa bi mogoče danes ta punca ne da bi bila na borzi, mela super duper delo in plačo. Frizerji dobro stojijo. In predvsem mladim v osnovnih šolah je potrebno povedati, da ni vse v nazivih, na kurac mi gre ker vsi hočejo bit managerji pa sploh noben nima pojma kaj ta beseda pomeni, pač fancy se sliši. Vsak poklic in delo je čudovito in vredno. In k stanju v katerega prihajamo bomo to vedno bolj spoznali tudi sami.

zaj pa res,
lep večer
muri

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Dolga pot domov/ A long way home/ Pitkä matka kotiin

Time flies....part I. It has been a while, few years to be more precise, since I have wrote some personal blog. Meanwhile I did write f...