Vedno znova razmišljam o tem...ponavadi, ko se po napornem dnevu zvečer vležem v posteljo. Ko razmišlajam o dnevu, ki je za mano in o dnevih, ki so pred menoj. Ko je telefon na tiho, in ko lučke od računalnikov ne utripajo več...ko ugasnem še televizijo. Takrat se moje misli ujamejo v neke druge dimenzije. Toliko je stvari, ki jih želim spremeniti, ker se zavedam, kako preprosto je...enostavno. Fak??!! hja...dokler se vsak pri sebi ne zaveda, je pa to totalno brezsmiselno...strah me je. Res. Tako kot je nekoč povedal Morrison - ko se izpostavimo svojemu največjemu strahu postanemo svobodni. Moram se kr strinjati z njim. Izpostavljam se, rušim svoje meje dojemanja in razumevanja...in počutim se svobodno kot že dolgo ne. Ampak naj ti občutki v meni zaenkrat ostanejo še tukaj. Nobenega nočem siliti v nič, vsak se na koncu odloči sam...želim vam le dati še drugačen pogled na stvari. Čeprav vsi gledamo skozi ista okna vidimo drugače :) dajmo si deliti slike in poglede...
Ni komentarjev:
Objavite komentar