Čudovito različni

Vedno znova razmišljam o tem...ponavadi, ko se po napornem dnevu zvečer vležem v posteljo. Ko razmišlajam o dnevu, ki je za mano in o dnevih, ki so pred menoj. Ko je telefon na tiho, in ko lučke od računalnikov ne utripajo več...ko ugasnem še televizijo. Takrat se moje misli ujamejo v neke druge dimenzije. Toliko je stvari, ki jih želim spremeniti, ker se zavedam, kako preprosto je...enostavno. Fak??!! hja...dokler se vsak pri sebi ne zaveda, je pa to totalno brezsmiselno...strah me je. Res. Tako kot je nekoč povedal Morrison - ko se izpostavimo svojemu največjemu strahu postanemo svobodni. Moram se kr strinjati z njim. Izpostavljam se, rušim svoje meje dojemanja in razumevanja...in počutim se svobodno kot že dolgo ne. Ampak naj ti občutki v meni zaenkrat ostanejo še tukaj. Nobenega nočem siliti v nič, vsak se na koncu odloči sam...želim vam le dati še drugačen pogled na stvari. Čeprav vsi gledamo skozi ista okna vidimo drugače :) dajmo si deliti slike in poglede...

"čudovito, vsi bi morali biti ponosni na svoje otroke - ne glede na to kakšni so - v njih se skriva vse tisto najbolj čudovito iskreno...ste kdaj pomislili, da imamo konec koncev vsi posebne potrebe?! (nočem posploševati ali govoriti o preveč banalnih stvareh, samo poglejmo malo bolj v sebe - eni jedo meso, drugi ne, eni imajo potrebo da zjutraj spijejo kavo drugi čaj...) dajmo se že enkrat zavedat da smo vsi posebni in tako zelo različno drugačni, ti otroki so tako zelo bogati v sebi, in ne trdim da jih moremo na silo razumeti, niti, da jih kdajkoli bomo - samo probajmo se potruditi, oni to čutijo "
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2013100305962111

 

muri.